Priča sem vedno pogostejšemu iskanju odgovorov, ki jih iščejo tako zaposleni, kot tudi delodajalci, v primerih, ko se najdejo na stališču, da so žrtve mobinga oz. s strani delodajalca, žrtve neupravičenih obtožb mobinga. Namerno govorim o »stališču« saj se le-to vse prevečkrat pokaže kot preveč poenostavljena in posplošena predstava o tem kaj sploh mobing je. Ko ljudje dobijo pojasnila je običajno to nekaj, kar niso bili pripravljeni slišati oz. največkrat ugotovijo, da je njihova predstava zmotna.
Zato sem se odločila zapisati nekaj dejstev in napotkov kako prepoznati mobing.
Mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu je opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 7. členu definira trpinčenje kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Torej, da bi lahko govorili o mobingu, mora biti prisotno dolgotrajno in sistematično nasilje, ki sodelavcu namerno škoduje, mu jemlje dostojanstvo, ugled in možnosti za opravljanje dela ter ga želi odstraniti z delovnega mesta. Mobing pomeni zatiranje, ponižanje, verbalno in psihično nasilje, lahko tudi fizično in spolno.
Kaj ni mobing?
Zato so največkrat zgrešene predstave, da gre za mobing v primeru slabe klime v organizaciji, sporov med zaposlenimi, preobremenjenost in kadrovske podhranjenosti na delovnem mestu, kršitve drugih delovnopravnih pravic, posamezna nasilna dejanja, nezadovoljstva z odločitvami vodstva, nizke vodstvena kulture v organizaciji, velikokrat tudi nestrokovne reorganizacija dela, odločitve vodstva, s katerimi se zaposleni ne strinjajo, a so v okviru pooblastil in zakonitosti.
Kaj je mobing?
Dosedanja sodna praksa je kot mobing že opredelila dejanja, katera žrtvi mobinga omejujejo možnosti komunikacije, ko prihaja do ponavljajočega zmerjanja, groženj, ponižujoče komunikacije, tudi neverbalne. Nadalje je kot mobing potrebno obravnavati dejanja, ko prihaja do socialne osamitve žrtve, ignoriranja, premestitve na izolirano delovno mesto, zlonamerne govorice, žaljivke, zbadljivke, posmehovanje žrtvinemu delu in tudi osebnemu življenju. Mobing je tudi kadar se žrtvi nalagajo naloge, ki so izrazito pod ali nad njeno strokovno usposobljenostjo, nenehno nalaganje novih nalog, tudi odvzem pooblastil ter stalno kritiziranje žrtve. V vseh omenjenih primerih je žrtev izpostavljena psihičnemu nasilju, ki je najpogostejša oblika trpinčenja na delovnem mestu . Prihaja pa lahko tudi do konkretnega fizičnega nasilja oz. groženj z fizičnim nasiljem, težko fizično delo, ter odkrito spolno nadlegovanje.
Kako ukrepati?
Priporočam, da si žrtev ponavljajoče se dogodke zapisuje, hrani dokaze ter evidentira podrobnosti po sistemu 3K (kaj, kdo, kdaj). Naj si zapisuje dejstva, svoje občutke ob tem in tudi posledice. Kadar ste mnenja, da ste žrtev mobinga, ki ga izvaja nadrejeni, se obrnite na zaupnika v kolektivu (npr. sindikalni zaupnik…), če pa ste žrtev trpinčenja sodelavcev in odnosov med njimi, pa se obrnite čimprej na vašega nadrejenega. Delodajalci bi morali imeti sprejet Pravilnik o mobingu na delovnem mestu in ukrepih za njegovo preprečevanje, kjer imajo opredeljene tudi postopke v primeru tovrstne prijave.
V vsakem primeru pa se žrtev za zaščito svojih pravic in integritete kadarkoli lahko po ustni nasvet obrne na nas v odvetniški pisarni v Ljutomeru, kjer bomo najprej preučili vaš primer in opredelili ali gre za mobing. V tem primeru bomo naredili vse, da se zaščiti interes bodisi vas kot žrtve, bodisi vas, kot delodajalca, zoper katerega so podane neutemeljene obtožbe.
Vlasta Nusdorfer je v eni od svojih kolumn pred leti (https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/80935) lepo zapisala misel, s katero bi želela tudi sama zaključiti: »V kolektivih, kjer gre za »mlakužo« gnilih odnosov, ni težko uničiti še tako zdravih, aktivnih in plavajočih »rib«. Zato se je potrebno mobingu upreti prej, preden postane voda kalna ter širiti pozitivno energijo, kajti negativcev je dandanes vse preveč«.
Maja Pihlar – odvetnica
