Zaradi zagotavljanja še boljše kvalitete storitve in primernejše obravnave naših strank, vas obveščamo, da smo preselili lokacijo odvetniške pisarne. Pisarna se torej od 1.6.2021 naprej nahaja na Prešernovi ulici 24 v Ljutomeru (v poslovno stanovanjski stavbi  pri mostu čez reko Ščavnico, blizu sodišča). Parkiranje je možno tako na parkirišču pri spomeniku Triglav kot pri dvorani ŠIC, ali kjerkoli v bližnji okolici.

Vabljeni, da nas obiščete v novih prostorih.

Maja Pihlar – odvetnica

Prispevek ODVETNIŠKA PISARNA NA NOVI LOKACIJI objavljen na Odvetništvo Pihlar.

Zato sem se odločila zapisati nekaj dejstev in napotkov kako prepoznati mobing.

Mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu je opredeljeno v  Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 7. členu definira trpinčenje kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Torej, da bi lahko govorili o mobingu, mora biti prisotno dolgotrajno in sistematično nasilje, ki sodelavcu namerno škoduje, mu jemlje dostojanstvo, ugled in možnosti za opravljanje dela ter ga želi odstraniti z delovnega mesta. Mobing pomeni zatiranje, ponižanje, verbalno in psihično nasilje, lahko tudi fizično in spolno.

Kaj ni mobing?

Zato so največkrat zgrešene predstave, da gre za mobing v primeru slabe klime v organizaciji, sporov med zaposlenimi, preobremenjenost in kadrovske podhranjenosti na delovnem mestu, kršitve drugih delovnopravnih pravic, posamezna nasilna dejanja, nezadovoljstva z odločitvami vodstva, nizke vodstvena kulture v organizaciji, velikokrat tudi nestrokovne reorganizacija dela, odločitve vodstva, s katerimi se zaposleni ne strinjajo, a so v okviru pooblastil in zakonitosti.

Kaj je mobing?

Dosedanja sodna praksa je kot mobing že opredelila dejanja, katera žrtvi mobinga omejujejo možnosti komunikacije, ko prihaja do ponavljajočega zmerjanja, groženj, ponižujoče komunikacije, tudi neverbalne.  Nadalje je kot mobing potrebno obravnavati dejanja, ko prihaja do socialne osamitve žrtve, ignoriranja, premestitve na izolirano delovno mesto, zlonamerne govorice, žaljivke, zbadljivke, posmehovanje žrtvinemu delu in tudi osebnemu življenju. Mobing je tudi kadar se žrtvi nalagajo naloge, ki so izrazito pod ali nad njeno strokovno usposobljenostjo, nenehno nalaganje novih nalog, tudi odvzem pooblastil ter stalno kritiziranje žrtve. V vseh omenjenih primerih je žrtev izpostavljena psihičnemu nasilju, ki je najpogostejša oblika trpinčenja na delovnem mestu . Prihaja pa lahko tudi do konkretnega fizičnega nasilja oz. groženj z fizičnim nasiljem, težko fizično delo, ter odkrito spolno nadlegovanje.

Kako ukrepati?

Priporočam, da si žrtev ponavljajoče se dogodke zapisuje, hrani dokaze ter evidentira podrobnosti po sistemu 3K (kaj, kdo, kdaj).  Naj si zapisuje dejstva, svoje občutke ob tem in tudi posledice. Kadar ste mnenja, da ste žrtev mobinga, ki ga izvaja nadrejeni, se obrnite na zaupnika v kolektivu (npr. sindikalni zaupnik…), če pa ste žrtev trpinčenja sodelavcev in odnosov med njimi, pa se obrnite čimprej na vašega nadrejenega. Delodajalci bi  morali imeti sprejet Pravilnik o mobingu na delovnem mestu in ukrepih za njegovo preprečevanje, kjer imajo opredeljene tudi postopke v primeru tovrstne prijave.

V vsakem primeru pa se žrtev za zaščito svojih pravic in integritete kadarkoli lahko po ustni nasvet obrne na nas v odvetniški pisarni v Ljutomeru, kjer bomo najprej preučili vaš primer in opredelili ali gre za mobing. V tem primeru bomo naredili vse, da se zaščiti interes bodisi vas kot žrtve, bodisi vas, kot delodajalca, zoper katerega so podane neutemeljene obtožbe.

Vlasta Nusdorfer je v eni od svojih kolumn pred leti (https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/80935) lepo zapisala misel, s katero bi želela tudi sama zaključiti: »V kolektivih, kjer gre za »mlakužo« gnilih odnosov, ni težko uničiti še tako zdravih, aktivnih in plavajočih »rib«. Zato se je potrebno mobingu upreti prej, preden postane voda kalna ter širiti pozitivno energijo, kajti negativcev je dandanes vse preveč«.

Maja Pihlar – odvetnica

Prispevek STE ŽRTEV MOBINGA? objavljen na Odvetništvo Pihlar.

Če ste utrpeli poškodbo v prometni nesreči, na delovnem mestu, je prišlo do nezgode na javnem ali zasebnem prostoru kot so kopališča, pločniki, trgovine, ste padli na spolzkih ali neurejenih površinah, se je vaš otrok poškodoval v vrtcu, vas je ugriznil oz. poškodoval pes tujega lastnika, in še v raznih drugih primerih kjer za nastalo telesno poškodbo niste odgovorni sami (izjema so nezgodna zavarovanja in morebitno sklenjeno zavarovanje AO+), je zelo velika verjetnost, da ste opravičeni do izplačila odškodnine. Tudi v primerih ko nek dogodek nima za posledico telesne poškodbe ampak gre za morebitno razžalitev, kršitev osebnostne pravice, morda za zdravniško napako ali pa ste žrtev kaznivega dejanja, ste v teh primerih prav tako upravičeni do odškodnine.

Zakaj k odvetniku?

Vaše zdravje in vaše življenje nima cene. Višine odškodnine zato ne določa noben predpis, ampak dolgoletna sodna praksa. Zato je prednost odvetnika z dolgoletnimi izkušnjami ravno v tem, da lahko korektno in dokaj natančno oceni višine odškodnin na področju odškodninskega prava, na podlagi temeljite preučitve posameznega primera in pregleda celotne dokumentacije. Največkrat bo to zdravstvena dokumentacija in morebitna ostala dokumentacija, pomembna za presojo podaje odškodninskega zahtevka.

Potrebno se je zavedati, da je vsak primer specifičen in da niti dva še tako podobna primera ni nujno, da sta z vidika izplačila odškodnine enaka. Uspešnost rešitve primera pa je v vsakem primeru odvisna od izkušenj in znanja tistega, ki vam bo odškodnino urejal. Dolgoletne izkušnje in znanje na področju odškodninskega prava so v  odvetniški pisarni Maje Pihlar seveda nesporne in številni uspešno rešeni primeri govorijo temu v prid. Svetujemo vam, da se v vsakem primeru, kadar ste v dvomih glede odškodninskega zahtevka oz. ste nezadovoljni s ponujeno odškodnino ali obravnavo vašega primera, recimo s strani zavarovalnice, pozanimate o možnostih in predvsem smiselnosti podaje odškodninskega zahtevka ali vložitvi tožbe.

Načeloma odškodninske zahtevke lahko rešujete tudi sami z lastnimi zahtevki oz. sporazumno, vendar kadar zadeve ni mogoče rešiti sporazumno (še posebej pomembni so primeri, ko zavarovalnica ali delodajalec pri težjih poškodbah ponudi bistveno prenizko odškodnino), stranki v naši pisarni pošteno predstavimo potek sodnega postopka, prednosti in slabosti, možnosti za uspeh v pravdi ter realna pričakovanja glede končne višine odškodnine. Večkrat to ni tisto kar bi stranka želela slišati, vendar se mora zavedati, da ji lahko s poštenim nasvetom, ki temeljijo na izkušnjah in sodni praksi prihranimo kar nekaj denarja in časa za nepotrebne in drage sodne postopke. V dogovoru s stranko nato na sodišče vložimo tožbo in stranko zastopamo v celotnem postopku, še pred tem pa ji korektno predstavimo kakšni stroški bodo nastali v sodnem postopku. V primeru kadar je zahtevek naslovljen na zavarovalnice pa zahtevamo takojšnje izplačilo nespornega dela ponujene odškodnine.

Za več vsebin in razumevanje odškodnin priporočamo branje naslednjega prisevka: http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/pravo-za-vse-sem-upravicen-do-odskodnine.html

Zakaj je bolje vzeti odvetnika, kot pa odškodninsko podjetje?

Odvetniki se v skladu z Zakonom o odvetništvu in na osnovi Kodeksa odvetniške poklicne etike ne smemo reklamirati na način, kot se reklamirajo številne odškodninske družbe. Mnogi zato nasedejo obljubam raznih podjetij o hitri ureditvi odškodnine, ne vejo pa, da največkrat ta podjetja zahtevke vlagajo po vzorcih in ni nujno, da bo vašo zadevo obravnaval pravni strokovnjak. Lahko, da vam bo zahtevek napisal nekdo, ki so ga o tem na hitro poučili, možno celo, da sploh ni pravnik. Odvetnik pa je pravni strokovnjak, ki razume pravo na splošno in pozna ozadje tega, kar piše.

Če se zgodi, da zavarovalnica zavrne zahtevek odškodninske družbe, se za družbo stvar tu običajno neha. Odvetnik pa lahko nadaljuje. Zadevo lahko preda arbitraži ali sodišču in še vedno lahko računate na odškodnino.

Velja dobro razmisliti!

Imate kak pomislek ali kako dilemo? Se ne strinjate z zapisanim? Pišite na info@odvetnistvo-pihlar.si ali pa se oglasite v pisarni v Ljutomeru.

Prispevek Do odškodnine s pomočjo odvetnika objavljen na Odvetništvo Pihlar.

Kaj je Brezplačna pravna pomoč?

Brezplačna pravna pomoč predstavlja uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe. Do brezplačne pravne pomoči je torej upravičena oseba, ki si glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla zagotoviti pravne pomoči.

Pri ugotavljanju upravičenosti za brezplačno pravno pomoč, se upoštevajo dohodki in prejemki prosilca in dohodki ter prejemki njegove družine. Upošteva se tudi premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. V primeru da je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči, se dohodki, prejemki in premoženje njega in družine ne upoštevajo.

V primeru, da je prosilec v času vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč, prejemnik denarne socialne pomoči, mu rubrik s podatki o premoženjskem in dohodkovnem stanju ni potrebno izpolniti.

pojasnila_bpp1_jul2014

Več o brezplačni pravni pomoči lahko preberete tudi na naslednji spletni povezavi:

http://www.sodisce.si/sodni_postopki/brezplacna_pravna_pomoc/

Prispevek Brezplačna pravna pomoč objavljen na Odvetništvo Pihlar.

Iz izkušenj in prakse pa vem, da je razlogov zakaj se ne odločimo poiskati pravne pomoči več. Prav gotovo ključen izhaja iz vprašanja, kolikšna bo cena storitev in ali lahko odvetniku zaupam, ima odvetnik dovolj izkušenj in znanja za moj primer.

Te dileme so odveč. Predvsem iz zornega kota moje odvetniške pisarne s sedežem v Ljutomeru želim poudariti, da se bomo ob našem prvem srečanju zaupno pogovorili o vašem primeru ter predvidenem obsegu odvetniških storitev. Storitve sicer  zaračunavamo  po predpisani Odvetniški tarifi, v odvisnosti, od dogovora s stranko, ob tem, da prvega posvetovalnega razgovora ne zaračunamo, v kolikor se dogovorimo za nadaljnje sodelovanje.

Dober in zaupanja vreden odvetnik mora brezpogojno spoštovati Zakon o odvetništvu, ki vsebuje kar nekaj določb, ki se posredno ali neposredno nanašajo na moralni (etični) standard zaupanja. Tako mora biti odvetnik pri svojem delu samostojen in neodvisen, v določenih primerih mora odkloniti zastopanje, dolžan je varovati tajnost, kar mu je zaupala stranka, pri zastopanju mora ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške poklicne etike, ne sme opravljati nekaterih drugih dejavnosti, nezdružljivih z odvetniškim poklicem, ki ga mora opravljati dejansko in stalno.

Osebno pa stavim na zaupanje, ki ga poleg zakona, dober odvetnik pridobi in vzpostavi v odnosu do svojih strank, do sodišč, do ostalih kolegov odvetnikov in nasploh do okolja v katerem živi, deluje, s svojim vzorom, odnosom in načinom življenja. Živeti po načelu » ne stori drugemu, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi«, je tisto kar me prepriča in vodi skozi moj vsakdan.

Maja Pihlar

Prispevek Odločitev za obisk odvetnika in medsebojno zaupanje objavljen na Odvetništvo Pihlar.